Ekošola
Certifikat-Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana-2025_2026
Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti.
Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da bodo otroci, učenci in dijaki kmalu v prihodnosti vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja. Skozi dejavnosti v programu postajajo ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja.
Program Ekošola je šola za življenje, zato v njem uresničujemo naslednja načela:
- skrb za človeka vključuje varovanje zdravja, izgradnjo medsebojnih odnosov ter skrb za okolje in naravo,
- okoljska vzgoja je sestavni del ciljev in vsebin vsakega predmeta v izobraževalnem programu,
- naravoslovne dejavnosti povezujejo cilje in vsebine med predmeti,
- vrednostni cilji so sestavni del življenja šole,
- dejavnosti mladih so odraz ustvarjalnosti, novih idej in konkretnih akcij oziroma projektov,
- vzgojno delo znotraj šole je celovito in povezano z lokalno skupnostjo in odločevalci,
- prihodnost je v povezovanju mladih med državami Evrope in sveta.
ŠOLSKI EKOODBOR
Koordinatorji šole: Maša Kukec, Tatjana Lesjak, Vinko Plevnik
Vodje projektov: Maša Kukec, Tatjana Lesjak, Tadeja Dermastja, Jasna Potočnik, Simona Dolinar Majdič, Petra Kašpar, Lea Turk, Sergeja Groleger, Alenka Smuk, Maja Macarol.
PROJEKTI: Ne zavrzi oblek, ohrani planet!, Odpadkom dajemo novo življenje, Eko-paket, Podnebni tek, Hrana ni za tjavendan, Šolska VRTilnica, Ekokviz za SŠ, Ekobranje za ekoživljenje.
»Ne zavrzi oblek, ohrani planet!«
V letošnjem šolskem letu smo projekt izvedli pri strokovnem modulu Naravoslovje za otroke z dijaki 3. b in 3. d oddelka (sodelovalo je 53 dijakov). Njegov glavni namen je bil ozaveščanje o problematiki tekstilnih odpadkov ter spodbujanje odgovornega ravnanja z odsluženimi oblačili. Dijaki so skozi praktično delo spoznavali ključne korake krožnega gospodarstva, s katerimi preprečujemo, da bi tekstil končal na odlagališčih odpadkov.
Potek in rezultati projekta
Osrednja aktivnost je bila izdelava eko vrečk za sadje in zelenjavo iz odpadnega blaga. Dijaki so s tem razvijali svoje ročne spretnosti in krepili osnovno znanje šivanja, ki so ga v večini že imeli. Vsak udeleženec si je izdelal svojo vrečko, ki jo sedaj uporablja pri vsakodnevnih nakupih ali pa jo je podaril naprej.
Izzivi pri izvedbi
Pri delu smo se srečali z nekaterimi organizacijskimi izzivi. Ker so dijaki, ki so bili ob prvotnem terminu odsotni, šivali naknadno med rednim poukom druge snovi, je prihajalo do težav pri podajanju navodil. Nekateri so se zanašali na pomanjkljive informacije sošolcev, kar je vodilo do slabše opravljenega dela. Nekaj posameznikov je moralo zaradi pomanjkanja truda nalogo ponoviti, kar je povzročilo občasno nejevoljo in padec motivacije. Kljub temu je večina projekt uspešno zaključila.
Načrti za prihodnost
Zaradi splošne koristnosti projekta smo se odločili, da ga v prihodnjem letu ponovimo. Zaradi spremembe programa ga bomo izvedli v prvih in tretjih letnikih. Poseben poudarek bomo namenili motivaciji starejših dijakov, saj opažamo, da so v tretjem letniku pogosto že zasičeni s projektnim delom, zato bomo iskali načine, kako jim tematiko trajnosti približati na še bolj privlačen način.
Zapisala mentorica projekta,
Maša Kukec
EKOKVIZ ZA SREDNJE ŠOLE 2025/26
V okviru projekta Ekošola smo 4. decembra 2025 izvedli šolsko tekmovanje Ekokviz za srednje šole na temo Biotska pestrost, s podtemama Gozd in gozdarstvo ter Pomen čebel in drugih opraševalcev, ki se ga je udeležilo 27 dijakov in dijakinj naše šole. Pri pripravi smo izhajali iz uradnih gradiv Ekošole za šolsko leto 2025/2026. Prva tema je obravnavala gozdni ekosistem, vrste gozdov, posebnosti slovenskih gozdov ter ekološke, proizvodne in socialne funkcije gozdov, vključno z njihovo vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Druga tema je obravnavala vlogo in raznolikost opraševalcev (medonosna kranjska čebela, divje čebele, čmrlji, metulji, muhe trepetavke, netopirji), njihov pomen za biotsko pestrost in kmetijsko produktivnost, opraševalce kot ekološke kazalnike, vzroke njihove ogroženosti (pomanjkanje hrane, pesticidi, bolezni, izguba habitatov), bolezni čebel ter ukrepe EU za njihovo varstvo. Tekmovalci so se na kviz pripravljali na skupnih urah v šoli in tudi samostojno ob priloženih učnih gradivih in dopolnilnih video vsebinah (Yuno učna metoda – Gozdovi Slovenije, predstavitve Zavoda za gozdove Slovenije in SiDG ter gradiva Čebelarske zveze Slovenije).
Šolsko tekmovanje je potekalo v obliki spletnega reševanja kviza, ki so preverjala razumevanje vseh vsebinskih sklopov obeh gradiv.
Dve najuspešnejši tekmovalki s šolskega tekmovanja sta se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 3. februarja 2026 na Srednješolskem centru Slovenj Gradec. Žana Obrul, 3D je v kategoriji srednja strokovna šola dosegla zlato priznanje, Hana Ela Zdešar, 4E pa v kategoriji gimnazija srebrno priznanje.
Zapisala mentorica tekmovanja, Tatjana Lesjak
“Odpadkom dajemo novo življenje”
Likovne naloge
V 2. A in B letniku so dijaki kaširali star časopisni papir, da so ustvarili realistično hrano. 3. letniki so iz starega kartona izrezovali reliefe znanih stavb. 4. letniki pa so izdelali zabavni kolaž iz odpadnega materiala. Sodelovalo je 254 dijakov.
Potek in rezultati projekta
Poleg spretnosti in ustvarjalnosti so dijaki morali uporabiti tudi primerne materiale za svojo nalogo. Tako so poleg likovnih ciljev spoznavali še kako lahko na ustvarjalen način uporabimo odpadni material.
Izzivi pri izvedbi
Izziv je bil kako dijake spodbuditi k inovativnim rešitvam likovnih problemov in jih preprečiti prepogosto uporabo novih materialov, ki so jih imeli na razpolago samo za dopolnitev, če primernega odpadka ne bi našli.
Načrti za prihodnost
Ker se ideja o ustvarjalni uporabi odpadnega materiala odlično sklada z likovnimi cilji in spodbuja reciklažo, tako v šoli, kot kasneje pri njihovem delu v vrtcu, bomo take in podobne naloge še naprej izvajali.
»Hrana ni za tjavendan«
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) največ odpadne hrane v naši državi nastane v gospodinjstvih, ki prispevajo kar 47 % vseh odpadkov, ter v gostinstvu, kjer ta delež znaša 37 %. Znatno manj hrane zavržemo v trgovinah z živili (9 %) in v sami proizvodnji hrane (7 %). Vsak zavržen kos hrane pa ne pomeni le izgube živil, temveč predstavlja tudi neracionalno porabo vode, energije in ostalih naravnih bogastev, ki so bili potrebni za njegovo pridelavo. Zaradi tega se soočamo z nujno potrebo po iskanju učinkovitih rešitev za zmanjševanje količine teh odpadkov skozi celotno prehransko verigo.
Z namenom ozaveščanja o tej problematiki je bil izveden projekt, v katerem je sodelovalo 115 dijakov prvih letnikov programa predšolska vzgoja. Njihova naloga je bila vodenje dnevnika zavržene hrane v lastnem gospodinjstvu. Dijaki so morali opazovati in beležiti odpadke pri skupno desetih obrokih, ki so vključevali zajtrk, malico, kosilo in večerjo, pri čemer so morali upoštevati tudi same ostanke pri pripravi hrane. Pri vsakem vnosu so zabeležili datum, izbrali ustrezno vrsto živila (sadje, zelenjava, žita, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, ribe, sladkarije ali olja) ter natančno stehtali zavrženo količino v gramih. Če so odpadki nastali pri skupnem družinskem obroku, so morali skupno maso deliti s številom družinskih članov. Poleg količine so v tabelo vpisovali tudi mesto odlaganja odpadkov, kot so odtok, biološki odpadki, kompost, krma za domače živali ali mešani odpadki, ter natančen vzrok za zavrženje, na primer prevelika porcija, preveč skuhane hrane, potekel rok uporabe, neokusnost, olupki ali gniloba.
Večina sodelujočih dijakov je projekt uspešno izvedla in dnevnike vodila v skladu s predvidenimi navodili. Tako zbrana zadostna količina podatkov je omogočila medsebojno primerjavo in podrobnejšo analizo. Dijaki so preko praktičnega dela dobili neposreden vpogled v lastne navade glede zavržene hrane, hkrati pa so razvili konstruktivne ideje, kako količino odpadkov zmanjšati ali ostanke kreativno preoblikovati v nov obrok.
Kljub uspešni izvedbi pa se je projekt srečal z določenimi izzivi. Nekateri dnevniki so bili namreč zelo skopi, zaradi česar iz zapisov ni bilo povsem razvidno, katera specifična živila so končala med odpadki. Pogosta napaka je bila tudi ta, da dijaki stehtane hrane pri skupnih obrokih niso preračunali na posameznega člana.
Zapisala mentorica projekta,
Maša Kukec
